Kakšen pomen ima strah, če živimo v simulaciji? Če bi nekdo verjel v resničnost simulacije, zakaj bi se česa bal in zakaj ne bi začel ravnati popolnoma neodgovorno?
Pomembno je, da se spomnimo, da tudi če smo v simulaciji, se nam izkušena resničnost zdi popolnoma resnična, dokler smo tukaj. To, kar smo naredili, ne more biti odvzeto, časa ni mogoče zavrteti nazaj in istega življenja ne moremo začeti znova.
Če tukaj delamo neumnosti ali zlobna dejanja, moramo tudi nositi posledice tukaj, in te posledice so tako resnične kot katerakoli druga stvar v resničnosti, ki jo tukaj doživljamo.
Seveda lahko naivno menimo, da v simulaciji ničesar ni pomembno in da lahko počnemo kar koli, kar želimo, in če stvari gredo slabo za nas, se lahko vedno umaknemo v pravo resničnost, v Arkhe, skozi smrt, ki jo doživimo tukaj.
Toda, kot smo že omenili, pomen v tem življenju izhaja iz dejstva, da smo se sami odločili vstopiti v to resničnost iz nekega določenega razloga. To smo storili ob zavedanju, da so v tej resničnosti tudi drugi, kot smo mi, od katerih je vsak sprejel isto odločitev, seveda iz lastnega razloga.
Če torej začnemo ravnati brez strahu, kot da nič ni pomembno, ker smo zgolj v simulaciji, pravzaprav varamo namen, zaradi katerega smo prišli sem. In če škodujemo drug drugemu, lahko preprečimo drug drugemu izpolnitev osebnih namenov, zaradi katerih smo prišli sem.
Ne smemo pozabiti, da naše bivanje v tej simulirani resničnosti najverjetneje ima neko ceno tudi v Arkhah. Dostop do simulacije nas je morda nekaj stal, in tudi če ni, je čas, ki ga preživimo tukaj, čas, ki nam v Arkhah ni na voljo.
Če torej zapravimo svoja življenja tukaj, zavržemo ta čas in morebitne druge stroške v Arkhah, karkoli že so.
Vendar nismo prišli sem, da bi se bali. Prišli smo sem živeti, in če se bojimo, ne moremo zares živeti.
Neustrašnost ne pomeni neodgovornosti. Odgovornost izhaja iz smisla, namena in ljubezni. Drug do drugega se obnašamo dobro, ker si želimo, da nam gre dobro, in tako vsakdo od nas zasleduje svoj in morebiti tudi skupni namen po najboljših močeh.
Neustrašnost pomeni drznost živeti, predvsem pa drznost živeti odgovorno. Pogum je ljubezensko razmerje z neznanim. Pogum je sprejemanje in nosenje odgovornosti.
Ne boj se, ampak živi. Ko nehaš biti prestrašen, stari ti umre in se rodiš znova v tem življenju. Ne pozabi umreti, preden umreš.